Katjuškin kotiček

Mednarodno uspešen psihološki triler Najprej vam moram nekaj priznati. Vsak, ki me vsaj malo pozna, ve, da sem nepoboljšljiva romantična duša. Res sem in zato ni nič čudnega, če v knjižnici vedno zavijem k policam z družbenimi romani kjer nabiram knjigo za knjigo, polno romantičnih zgodb, princev na belih konjih ter neverjetnih čustvenih preobratov. Zakaj bi se torej nekega lepega dne odločila, da zavijem proti policam s trilerji in kriminalkami ter tam izberem naslednjo knjigo, katere oceno nameravam napisati za Katjuškin kotiček? Enostavno zaželela sem si malo spremembe. Drastične. In ni mi žal. Takole je bilo. Knjiga je bila izposojena in v slabih dveh dneh tudi prebrana. Je ena tiste vrste, ki jo primeš v roke in je po dvajsetih prebranih straneh ne moreš več izpustiti. Ne iz roke, ne iz misli. Potem pa je nastal problem. Kako to knjigo predati vam, da ne izdam preveč podrobnosti in vam uničim užitek pri branju, ali pa celo izdam konec. Aja, zakaj pa ne? Roman se ko...

    Pes je skozi zgodovino postajal vedno boljši človekov prijatelj. Če je bilo včasih njegovo glavno poslanstvo čuvanje doma, je danes vse bolj pojmovan kot hišni ljubljenček.  V zadnjem času se razvija vedno več aktivnosti za pse in tudi različnih tekmovanj. Nekatera so bolj, druga pa manj športne narave. Ena izmed bolj zanimivih pasjih aktivnosti je tudi agility. Ker sama nisem strokovnjak na tem področju, sem zato na prvi intervju za Katjuškin kotiček povabila  dekle, ki se na to res spozna. Kaj sploh je agility, kako je prišel v Slovenijo, ter skrivni recept kako biti uspešen v tem zanimivem športu pa z današnjo gostjo – Laro Juvančič. Za začetek, agility veliko ljudem pomeni neko neznanko, besedo za katero ne vedo pomena. Druge pa asociira na nekakšen pasji tek čez ovire. Bi lahko na hitro razložila, kaj je agility? Agility je šport oz. kinološka disciplina, kjer vodnik usmerja psa čez ovire. Pri tem morata  biti zelo usklajena, natančna in h...

Hej hoj :-) Kaj je novega? Z jutrišnjim dnem se na Katjuškinem kotičku odpira nova kategorija - Jaz si pa upam :-) V njej si boste vsak zadnji ponedeljek v mesecu lahko prebrali nov intervju. Kdo bodo intervjuvanci? Tisti mladi, ali pa mladi po srcu, ki počnejo kaj zanimivega, manj znanega, pogumnega, drugačnega. In zakaj naj bi jaz to bral/brala?  Ker lahko v zgodbah sovrstnikov najdeš super navdih zase, si razširiš obzorje in ker je zabavno spoznati kaj zanimivega počnejo mladi dandanes. Lahko koga predlagam, da bi bil gost v mesečnem intervjuju? Seveda, takih smo najbolj veseli :-) Kontaktiraš me lahko na gmail naslov: katjuskin.koticek@gmail.com ali pa preko sporočila na FB strani Katjuškin kotiček :-) Kdo bo prvi gost? To pa izveš jutri v popoldanskih urah. Da te ne bo preveč matral "firbec"  naj ti vseeno povem, da bo intervjuranka ter da je njen hobi tesno povezan s štirinožnimi pasjimi prijatelji. Se beremo jutri!

Vsi tisti ki hodite, ste hodili, ali pa poznate koga ki hodi v šolo, zagotovo veste, da je šola idealen kraj za razpredanje veleumskih misli in herojskih idej. Predvsem v obdobju tiste znane mukotrpne tišine, ko profesor vzame v roke tablični računalnik, odpre vrata učilnice da bi internetna povezava bolje delovala, zažene e-redovalnico in začne izbirati žrtev, ki se bo morala tisti dan postaviti pred tablo in se boriti za obstoj. Ta trenutek mine, žrtev je izbrana in s sklonjeno glavo ter neurejenim zvezkom hodi proti katedru. Kar naenkrat se zasliši izdih olajšanja ostalih 30 prisotnih, ki še v istem trenutku zaplavajo v svoje vesolje. Včasih pa se zgodi, da za pregrevanje možganov o težkih bivanjskih vprašanjih ni potrebno spraševanje oziroma kakršen koli drug postopek, ki mu v dijaškem žargonu pravimo "profesor ne gleda, frej smo," ampak se zgodi, da profesor sam ustvari miselno atmofero. Tako se je že kar nekaj časa nazaj v našem razredu zgodila tale zanimiva sit...

...je zapisal neznani avtor na vratih stranišča na avtocestnem počivališču. Moram reči, da mi je ta stavek res popestril tisto minuto, ki sem jo bila primorana preživeti v utesnjeni, ne ravno preveč dišeči sobici. Ampak bolj se ne bi mogla strinjati z njim! Stavek ne opisuje le dogajanja med vrati stranišča in osebama na vsaki strani teh vrat. Verjetno se vam velikokrat zgodi, da ko koga čakate in malo zamuja, da se vam zdi, da je "totalno" nespoštljiv do vas, ker si drzne zamuditi tistih 360 sekund, ali pa celo 420! Mislim kakšna predrznost 😜😝 vir slike:  http://www.boredpanda.com/funny-bathroom-signs/ ....pa pride potem do situacije, ko ste vi na mestu, ko se ne morete, ne znate, ali pa nočete držati dogovorjene ure in imate ob prihodu na koncu jezika nešteto in en razlog s sklicevanjem na tistih slavnih "akademskih petnajst," ko naj bi bilo še dovoljeno zamujati. Jah, kdo ima zdaj prav? Vsak po svoje, tukaj ni kaj oporekati, vseeno pa se malo potrudit...

Nekaj časa nazaj sem v reviji, katere naslova se ne spominjam več točno, prebrala, da človeška koža na leto absorbira približno dva kilograma kemičnih snovi, pri čemer kozmetika zraven ni vračunana. Šokanten podatek, o katerega resničnosti bi se verjetno dalo narediti kakšno razpravo ampak pustimo zdaj to. Dejstvo je, da nas večina na dnevni bazi uporablja proizvode, ki niso naravnega izvora. Zato je včasih dobro storiti nekaj zase, si vzeti tistih pet minut dragocenega časa in izdelati kakšen koži prijazen izdelek, ki je ne bo obremenjeval s še dodatno "kemijo." Danes bi vam rada predstavila pripravo naravnega tonika, katerega izdelava je res preprosta. To je tonik iz dišečih cvetov vrtnice.  Za izdelavo potrebujemo: 7 večjih cvetov vrtnic (če so manjši, malo več) 1 liter vode manjše stekleničke za shranjevanje (večje niso najboljša izbira, saj zaradi odsotnosti konzervansov odprt tonik ni obstojen dolgo časa) Najprej si priskrbite cvetove vrtnic. Pri tem pa...

Treba si je priti na jasno. Ena izmed najbolj zaželenih, najbolj opevanih in najbolj prepoznavnih cvetlic na svetu, je zagotovo vrtnica.V skoraj vsakem citatu, ki vključuje vrtnice, je kraljica rož (kot jo nekateri imenujejo) omenjena kot roža, pri kateri je treba najprej premagati vse trnje, da pridemo do najlepšega dela. Tako simbolizira vztrajnost in težko pot, ki jo je potrebno prehoditi do cilja. Toda ali ste se kdaj vprašali, da bi trnje lahko simboliziralo tudi napake? Ko imamo v rokah vrtnico, si njenega trnja ponavadi ne zapičimo ravno v roko, mar ne? Trnju se enostavno poskušamo izogniti. Skušamo nekako sprejeti da pač spada k vrtnici. Prenesimo zdaj to prispodobo v medčloveške odnose.  Spoznamo neko osebo. Izgleda popolno, na nas naredi čudovit vtis. Praktično presunjeni smo, kako popolna je ta oseba. Potem se tej osebi približamo, počasi opazimo tudi njene napake - njeno trnje, ki kazi naš pogled na njeno popolnost. Kar naenkrat nas trnje moti, ne moremo ga obi...

Takole je. Zgodi se, da v življenju pride do situacije, ko kateri izmed naših prijateljev praznuje rojstni dan. In seveda ker smo pogumni, drzni in malo posebni, želimo podariti nekaj bleščečega in nekaj svojega. Ker vem, da vas zanima kako to dvoje združiti, vam priporočam nadaljno branje. Naredili bomo papirnato darilno škatlico, katere izdelava je sila preprosta, hkrati pa omogoča, da na njej sprostite svojo domišljijo, ker saj veste, prepreke so le v glavi. Za izdelavo potrebujemo: papirnate brisačke, lahko tudi barvne prtičke, ki jih razdelite po plasteh moko vodo stekleno skledico (le kot pripomoček) časopisni papir ali reklame za zaščito delovne površine lepilo z bleščicami bleščeč lepilni trak Zadnji dve sestavini lahko mirno izpustite in nadomestite z pripomočki za okraševanje ki ustrezajo vam in obdarovancu. Izdelavo pričnemo tako, da v širšem kozarcu zmešamo vodo in moko v razmerju 3:1. Če radi zajemate obilne žlice moke, pa raje upoštevajte nasvet, ...

Foto:  Simenc Photography Pridejo trenutki, ko našega obraza ne krasi nasmeh. Pridejo trenutki, ko nas namesto idej kako preživeti nocojšnji večer v dobri družbi, spremljajo le misli o tem, kaj smo naredili narobe. Trenutki, ko bi radi na celotno situacijo pogledali s pozitivne strani, a zaradi skrbi ne moremo. Ko bi radi vsaj za nekaj časa pozabili na vse skupaj in si zaželeli, da bi se naslednji dan zbudili v sončno jutro, ko bi bilo vse kar naenkrat v najlepšem redu; pritoževali bi se lahko le zaradi premalo sladkane kave. In pridejo trenutki, ko se kljub vsemu vrvežu okoli nas počutimo neskončno same. Težave so del našega življenja. Spremljajo nas že od rojstva. Pomislite kolikokrat ste bili kot otrok nesrečni zaradi mnogih stvari, ki se vam zdaj zdijo malenkosti. Kolikokrat vsi sanjamo da bi se vrnili nazaj v tista zgodnja leta, čeprav velikokrat pozabimo, da so tudi takrat imeli problemi za nas veliko težo, in nam ni bilo vseeno kako se bo nekaj odvilo, pa čeprav je ...

Živjo zbrana družba! Danes sem preizkusila idejo, ki sem jo našla v knjigi Naredimo doma  ( bolj podroben naslov najdete na dnu objave). Gre za domačo modelirno maso. Lahko jo uporabite za ustvarjanje na sto in en način. Jaz osebno sem iz nje naredila okraske za voščilnice, katerih izdelavo bom prikazala v eni izmed naslednjih objav. Lahko pa iz nje oblikujete različne figurice ali pa jo uporabijo vaši otroci namesto plastelina, vendar pazite da česa ne pojedo. Za izdelavo potrebujemo: ·          600g navadne moke  ·          225g soli ·          375ml vode ·          Barvila za živila (zaradi velikih količin, sem maso raje prepolovila) Priprava mase je sila preprosta. Najprej zmešamo v skledi moko vodo in sol. To gnetemo približno 5 minut. Meni se je masa na začetku zelo lepila, zato sem d...

Ljudje smo si različni. Nekateri so večni optimisti, drugi pesimisti, tretji nekaj vmes. Nekateri svoje težave in prepreke rešujejo bolj, drugi pa manj uspešno. Nič novega. tako je bilo in tako bo. Vendar obstajajo ljudje, ki nas pustijo preprosto odprtih ust in ki jih lahko globoko spoštujemo zaradi njihovih dejanj, odločitev in poguma. Danes zjutraj, ko sem bila v stanju med "vstani iz postelje in naredi nekaj koristnega" in "ena ura dodatnega spanca bi se prav prilegla," sem malo brskala po svetovnem spletu in po naključju naletela na posnetek Mandy Harvey, ki se je udeležila ameriškega šova America ' s Got Talent in na njem naravnost zablestela. Ja, ni ne prva ne zadnja, boste rekli. Toda Mandy je izredno nadarjeno dekle, ki obožuje glasbo in petje že iz zgodnjega otroštva. Njenemu talentu pa je oviro nastavila bolezen, zaradi katere od osemnajstega leta dalje ne sliši več. Izguba sluha je gotovo zelo boleča preizkušnja, še posebej v današnjem svetu, ko ...