Katjuškin kotiček

Foto:  Simenc photography Moja prva asociacija na igro Remi so igralne karte. Saj veste, tiste pravokotne, s takimi starinskimi slikicami kraljev in dam ter z nekimi čudnimi znakci na robovih. Asociacija mi je tudi morje, saj sem največ partij remija odigrala poleti, na terasi apartmaja nekje ob morju in s spremstvom stotin lačnih komarjev. Vsekakor pa me sladoledna palčka ne asociaira na igro remija. Zato sem sklenila, da moram idejo, ki sem jo nekega dne (ko še ni bilo tako hladno), zasledila med "scrolanjem" po Pinterestu, pretopiti v realnost. Ali se s sladolednimi palčkami da igrati remi? Kje sredi zime lahko dobiš toliko sladolednih palčk? In ali je res lažje goljufati s sladolednimi palčkami?  Kako se lotiti zadeve? Kot veš, en komplet igralnih kart (primeren je za 2-4 igralce)   vsebuje 52 + 1 karto. Zato se je smiselno na začetku vprašati, kje dobiti toliko sladolednih palčk? Tega problema sem se lotila z optimistično idejo, da bom palčke zbirala sama...

Kaj ste se najraje igrali, ko ste bili otroci? Midve s sosedo sva se veliko dni preigravali trgovino. Imeli sva tako pravo otroško blagajno in skoraj pravi denar. Na prazne embalaže živil sva nalepili cene (seveda zaokrožene navzgor 😜) in se cele dneve igrali prodajalke in pa tečne kupce. No, ne čisto vsak dan. Bili so tudi dnevi, ko sva se preobrazili v razvajeni princeski, pa strogi zdravnici. Na vrsto so prišle tudi barbike, ki sva jih vedno znova oblačili po zadnji modi in moji mami dajali skrbna navodila, kakšne oblekice naj sešije... Potem pa sva malo zrasli, blagajna, stetoskop in barbi garderobna omara so postali zbiralci prahu na podstrehi, saj naju bolj zanimale igre kot sta Človek ne jezi se in Monopoly. No, iskreno povedano, meni Monopoly nikoli ni bil kaj hudo pri srcu, saj sem se zraven vedno dolgočasila. Jah, za ekonomistko že takrat nisem bila kaj prida nadarjena. Potem pa prerasteš toliko hlač, da se ti igranje zdi otročje in nekaj res brezveznega... Dokler, se ...

Ja priznam, včasih je težko. Težko je reči prosim za pomoč in si tako priznati, da ne zmoreš sam. Težko je reči hvala za opravljeno delo, ko ti oseba, ki ti je pomagala, ni najbolj pri srcu, a je bila vseeno tu, zate, in ti stala ob strani. Težko je med znano družbo reči: "Prosim, podaj mi vilice," ker veš, da ti tega ni treba izreči, pa vilice vseeno dobiš. Težko je reči hvala svoji mami, ki ti prinese zlikano perilo, ker ti je to že tako samoumevno, da opaziš le to, da tvoja najljubša majica še čaka na pranje. Čarobni besedi, ki sta nam bili že praktično položeni v zibko in smo se ju učili že od babic, ki so nam prinesle čokolado.  Besedi, ki bi jih morali imeti v krvnem obtoku, pa nosita s seboj takšno težo. Pogosto ju imamo na koncu jezika, a ostaneta neizrečeni. Spremenili pa bi lahko marsikaj. -------- Do prihodnjič

Hej hoj! Po mesecu dni se Katjuškin kotiček vrača na stare tirnice, ki malo obrušene prinašajo nekaj manjših sprememb. Rubrika Govoričimo je presegla svoje okvirje, zato se počasi umika in prepušča vajeti rubriki Dnevna doza. Dnevna doza česa?   Časa, misli, zdravja, humorja, slik in še kaj se bo našlo. Skratka, zbirka kratkih vsakodnevnih prebliskov, ki bodo zajemali različne tematike. Ostale rubrike seveda ostajajo, vsak teden v sredo bo objavljena ena izmed njih (Pohajkujemo/Ustvarjamo/Beremo) z izjemo intervjuja meseca, ki tradicionalno svoje mesto zaseda na zadnji ponedeljek v mesecu. Upam, da se mi boste tudi vi pridružili na nadaljnjemu popotovanju med besedami in skupaj z mano zajadrali v še zadnja dva meseca letošnjega leta. ❤💋 ------- Do prihodnjič

Zanimiva predstavitev pri uri angleščine. Rahlo nervozen sošolec stoji pred tablo in čaka, da začne s svojo predstavitvijo. Tudi mi smo že rahlo nestrpni, ko se le opogumi in začne govoriti. Pravi, da nam bo predstavil 8 razlogov zakaj se ljudje dobro počutimo v naravi. Rahlo neobičajna tema, pomislim, ampak ravno zato še bolj prisluhnem. Preseneti me del, ko pravi, da v naravi najdemo manjša in večja drevesa, suha in debela. Seveda, da sem že bila kdaj v gozdu in opazila ta "fenomen," ampak presenetila, me je misel, ki je bila iz tega izpeljana. Drevesa so si različna ampak nihče ne bo pokazal s prstom na drevo in ga obsojal, ker je drugačno od ostalih, še več: večina ljudi ravno zaradi te pestrosti rada zahaja v gozd. Dajmo potem to pozitivno vlogo pestrosti še malo prestaviti v naš vsakdanji tempo, da ljudi okoli nas, ki so drugačni, imajo drugačen videz, razmišljanje, prepričanje ali znanje, gledamo kot na nekaj pozitivnega, kar gradi našo družbo, ne pa da jih obsoja...

Hej hoj! Se še spomniš otroških dni, napadnja stene s celo vojsko barvic in posledično ustvarjanja umetnin bodočega Da-Vinchija? Ali pa vseh dolgočasnih ur pri suhoparnih predmetih v šoli, ko so robovi tvojih zvezkov dobivali veličastne ornamente vseh barv in oblik? Potem pa je tvoje odraščanje teklo dalje, steno so prebarvali na belo, barvasti robovi pa so se začeli zmanjševati in tako počasi izginili v pozabo... Ne dovoli, da barve, vzorce in ideje zamenja simetrično pospravljena miza z računalnikom in kemičnim svinčnikom v desnem kotu. Zbudi se in prikliči svojo kreativnost, domišljijo in ideje nazaj na plano! Nimaš idej za ustvarjanje? Brez skrbi, obstaja pet preprostih korakov in nove zamisli bodo kar puhtele iz tebe.😉  Vzemi si čas zase V vsakdanjem tempu, ki od tebe zahteva pripravljenost 24/7/365 (no, mogoče malo manj) in ko te obkrožajo pričakovanja, kaj vse bi bilo dobro, da še postoriš, je kar malo težko se ustaviti in delati nič. Pomembno je, da se od časa ...

Foto:  Simenc photography Pravijo da fotografija pove tisoč besed. Z njo zamrznemo trenutek in ga pustimo da traja. Pomen fotografije, predvsem pa zanimanje za fotografijo dan za dnem narašča, zato sem se odločila, da v tokratnem  mesečnem intervjuju gostim mladega fotografa. Tistega, ki je odgovoren za kar nekaj slik na mojem blogu. Kako začeti s fotografiranjem? Kakšna oprema je potrebna? Kaj loči fotografa od človeka, ki ima fotoaparat, se bom pogovarjala z Blažem Šimencem ( Simenc photography ). Ker ima vsaka stvar svoj začetek, je prav, da tudi intervju začneva čisto na začetku. Torej, kako se je sploh vse skupaj začelo? Si si kdaj, ko si bil majhen rekel, da jaz bom pa fotograf? Ko sem bil manjši si res nikoli nisem mislil, da se bom kdaj bolj intenzivno ukvarjal s fotografijo. To je prišlo samo od sebe, še sam ne vem kdaj. Enkrat sem si rekel, da mogoče pa bi bilo to nekaj zame. Najprej sem slikal z očijevim fotoaparatom, potem, ko sem se res našel v te...

Bravo fantje! Peščica visokoraslih fantov in mož iz majhne državice, polne vsakdanjih političnih in gospodarskih problemov, je po dolgih in  napornih treningih sedla na letalo za Helsinke. Z letala so izstopili, razpakirali kovčke, obuli košarkarske superge in predstava se je začela! Tekmo za tekmo, nasprotnika za nasprotnikom so premagovali brez poraza, se borili brez predaha in si tako priigrali karto za Carigrad, kjer so visoko motivirani premagali vse, kar jim je prišlo naproti. Ekipa vrhunskih igralcev, ki dihajo skupaj za en velik cilj, si je tako priigrala veličasten naslov evropskih prvakov košarki! V teh dneh, ko je zmaga osvojena, košarkarji pa že na domačih tleh, se je vnelo mnogo razprav, kako je Slovenija postala enotna, da sosed ni več sosedu mejak, temveč navijaški kolega, človek "naše" krvi. Kako vsi dihamo le za naše košarkarje. Zato se ne bi še jaz ponavljala, kako hvale vreden je tak pojav in da sploh ne bi bilo slabo, če bi se znali tako povezati po...

Bolečine med menstruacijo, močni krči, napetost in razdraženost so simptomi, ki spremljajo skoraj vsako žensko tiste "ta posebne" dni v mesecu. Zato sem se odločila, da vam pokažem izdelavo blazinice, ki vaših krčev po vsej verjetnosti ne bo odpravila, vsekakor pa jih bo oblažila. Saj veš, takrat ko je najhuje, si želiš imeti mir, biti zabubljena nekje na kavču in na trebuščku imeti nekaj toplega. Prav to je namen te blazinice. Zadržuje toploto, oddaja prijeten in pomirjevalen vonj, hkrati pa njeno polnilo predstavlja prav posebno masažo za naš trebušček v tistih dneh, ko je še posebej občutljiv. In kaj je najboljše? Zelo hitro in z nič kaj preveč zakompliciranimi sestavinami in pripomočki jo lahko narediš čisto sama! Več podrobnosti pa izveš, med samim opisom izdelave. Torej, za izdelavo potrebuješ: kos bombažnega blaga v velikosti 30x30cm (mere si lahko tudi prilagodiš) cvirn (šivalno nit) nekaj pesti dolgozrnatega riža sivkino eterično olje (lahko tu...

Hej hoj :-) Počitnice so se končale, čas je za nove izzive in nove zmage. Ne, nič ni narobe z mano, dobro vem, da smo že zakorakali v sredino septembra in da je večina izmed vas že zasedla šolske ali pa službene klopi. Zakaj potem nekaj klobasam o koncu počitnic in začetku novih izzivov? Vsi tisti, ki Katjuškin kotiček spremljate že dlje časa, ste morda opazili, da se je v zadnjih dveh mesecih zmanjšala količina objav, oziroma so le-te bile skrajno neredne. Upam, da mi ne zamerite prehudo. Po dokaj napornem zaključku zadnjega letnika gimnazije, mi je po resnici povedano malo zmanjkalo energije. Imela sem obdobje, ko so ideje o novih objavah kar deževale iz moje glave, pa tudi dosti tistih obdobij, ko sem se spraševala ali ima pisanje bloga sploh smisel, kaj pravzaprav želim doseči s tem? In ravno ti, slabši trenutki, so me pripeljali do točke kjer sem sedaj. Pa ne le trenutki na dnu. Z vašim spremljanjem, vedno večjo branostjo, z "lajki," spodbudnimi komentarji, sporoč...

Hej hoj! 😊 Tokrat se oglašam ne sicer s toliko ustvarjalnim ampak bolj s praktično uporabnim podvigom za vse tiste, ki ob večerih radi posežete po dobri knjigi, še raje pa si stran, kjer ste prenehali brati, zaznamujete z milijon in enim različnim predmetom, ker tako kot jaz redno izgubljate knjižne kazalke, s katerimi bi problem označevanja strani rešili hitro in enostavno. Ideja, ki ti jo bom tokrat pokazala ni moja pogruntavščina, ampak sem jo pred kakšnim letom opazila na Pinterestu, ko sem sestavljala delavnice za otroško počitniško varstvo. Gre za to, da si izdelamo luškano kazalko, ki nima klasične pravokotne oblike, temveč jo zataknemo v kot strani. Osnovni pripomočki, ki jih potrebujemo za izdelavo so: obojestranski kolaž papir, škarje in lepilo v stiku. Glede na lasten navdih pa lahko uporabite še tisoč in en poljuben material. Za začetek si izberemo en barvni list in nanj narišemo mrežo z dvema kvadratoma in enim pravokotnikom (kot je prikazano na shemi sp...

foto: Simenc photography A veš za tisti občutek, ko ves nemočen čakaš na avtobus, ki tako kot zmeraj zamuja na polno, poleg tega pa se ti pokvari desna slušalka in ti zdaj muska na polno nabija le še v levo uho? Takrat se ena polovica možganov odloči, da bo malo razmišljala in da tako ne bo šlo več naprej. Kar naenkrat te kot strela z jasnega prešine: "rešil bom svet!" Nimaš pojma ne kako, ne zakaj izvesti takšno utopijo, veš le to, da jo nekako boš. In ko se že vidiš na pomembni misiji reševanja, pripelje na postajo avtobus. Začneš vstopati vanj, se seveda nerodno spotakneš ob prvo stopnico in zaslišiš pridušen smeh starke na prvem sedežu, kot zmeraj oborožene z desetimi vrečami bombonov za njene sladke vnuke, ter s stotinami jamrajočih stavkov, kako je današnja mladina nevzgojena in arogantna, a je sama tista, ki se vsako jutro vrine čez celo vrsto za na avtobus. Za češnjo na torti te še voznik grdo pogleda, ker v rokah držiš prazen kartonček v katerem je bil še neka...

V naše konce je prišel mesec september - novo leto v malem. Mesec, ko se po obdobju visokih temperatur, ležanja v senci, poletnih dogodivščin in namakanja stopal v slano vodo, naši možgani ohladijo na delovno temperaturo in so kar naenkrat polni idej, kako bo zdaj septembra vse drugače, kako bomo po odklopu postali prenovljen, bolj uspešen in organiziran človek (predvsem to leti na vse tiste ki hodite v šolo/na faks). Sprotno učenje, delanje domačih nalog, priprava zajtrka, ni da ni. Vse bomo naredili, ker smo odrasli, ker se zavedamo svojih dolžnosti in predvsem ker res dobro vemo da je to najboljše za nas. Prvega septembra/oktobra tako odpremo šolska vrata, polni elana in zagona, poslušamo profesorje ki nam razlagajo kaj vse se bomo naučili, kaj vse bomo morali znati.... Mala malca, si rečeš... Itak bom vse sproti naredil(a), ta letnik pa res ne bo težek. Mine prvi september, pride drugi,  tretji, pa pride konec septembra in počasi vsa pozitivnost upada. Najprej strokovno...

foto:  Simenc photography Saj veste, kako te že od malega vsi sprašujejo kaj boš po poklicu... Pa si enkrat odstrižeš pramen las in ti širno sorodstvo začne spodbudno prikimavati, da ti boš pa sigurno frizerka (frizer). Pa potem enkrat na morju med igranjem z mivko zmasiraš stopala svojih staršev in ti vztrajno govorijo, da ti boš pa maserka (maser). Nato pa rasteš, prerasteš frizerko, farmacevtko. Prerasteš še vse slaščičarke, zdravnice, knjižničarke, cvetličarke, in ostale predloge, ki so se nabirali leto za letom, svečko za svečko na torti, in kar naenkrat se znajdeš na koncu devetega razreda, soočen(a) s pomembno odločitvijo - kam naprej? Skozi vse krožke, padce s kolesa, ure igranja in ure razmišljanja si nekako prišel(a) do neke slike kaj bi rad(a) naredil(a) sam(a) s sabo v življenju, kam približno te vodi pot. Ugotoviš na katero šolo moraš, da boš to pot najlažje dosegel(a). In pričnejo se nadaljna štiri leta truda, učenja, novih poznanstev in nadaljnega ugibanja k...

Hej Hoj! 😊 Vsi tisti, ki prav kmalu začenjate šolo, ste verjetno že ošvrknili vaše pripomočke. Pregledali, ali je torba še cela, svinčniki ošiljeni ter ali so večno izgubljene škarje že našle svoje mesto v puščici. Čakaj, saj res, puščica! Če je tudi tvoja na izgled že malo bolj boga, ima na sebi zbirko raznoraznih čačk in ponesrečenih poskusov risanja srčkov, potem ti predlog, kako jo na hitro preobraziti, pride še kako prav. Za začetek nekaj iskrenosti... Ko sem pričela s preobrazbo stare kovinske puščice, nisem imela pojma kako se tega lotiti, da bo na koncu lepo izpadlo, katere materiale naj uporabim, da se bodo sploh obdržali na kovini in še kup enih problemov se je našlo. Toda ker sem imela željo po taki mini luštkani kovinski puščici, v kateri bi imela le najnujnejša pisala, da jih ne bi kar naprej izgubljala po torbici, sem se dobro razgledala po sobi in kar naenkrat me je prešinila ideja - okrasi jo z lakom za nohte!  Toda pred začetkom sproščanja ustvarjal...