Dve čarobni besedi: Prosim pohit?
Ja priznam, včasih je težko.
Težko je reči prosim za pomoč in si tako priznati, da ne zmoreš sam.
Težko je reči hvala za opravljeno delo, ko ti oseba, ki ti je pomagala, ni najbolj pri srcu, a je bila vseeno tu, zate, in ti stala ob strani.
Težko je med znano družbo reči: "Prosim, podaj mi vilice," ker veš, da ti tega ni treba izreči, pa vilice vseeno dobiš.
Težko je reči hvala svoji mami, ki ti prinese zlikano perilo, ker ti je to že tako samoumevno, da opaziš le to, da tvoja najljubša majica še čaka na pranje.
Spremenili pa bi lahko marsikaj.
Težko je reči prosim za pomoč in si tako priznati, da ne zmoreš sam.
Težko je reči hvala za opravljeno delo, ko ti oseba, ki ti je pomagala, ni najbolj pri srcu, a je bila vseeno tu, zate, in ti stala ob strani.
Težko je med znano družbo reči: "Prosim, podaj mi vilice," ker veš, da ti tega ni treba izreči, pa vilice vseeno dobiš.
Težko je reči hvala svoji mami, ki ti prinese zlikano perilo, ker ti je to že tako samoumevno, da opaziš le to, da tvoja najljubša majica še čaka na pranje.
Čarobni besedi, ki sta nam bili že praktično položeni v zibko in smo se ju učili že od babic, ki so nam prinesle čokolado.Besedi, ki bi jih morali imeti v krvnem obtoku, pa nosita s seboj takšno težo. Pogosto ju imamo na koncu jezika, a ostaneta neizrečeni.
Spremenili pa bi lahko marsikaj.
--------
Do prihodnjič
Komentarji
Objavite komentar