Za poživitev monotonosti na pisalni mizi

Pred približno šestimi leti sem naredila svojo prvo in do današnjega dne edino podlogo za mizo. Vzela sem zadnji, trši del velikega namiznega koledarja in iz nešteto revij izrezala sličice, ki so mi bile všeč, ter jih s pomočjo tistega znanega belega lepila za les lepila na karton. Bile so slike živali, lepe misli, pokrajine, pa tudi kakšen vic se je našel vmes. Ko sem z njimi po kakih dveh urah dela napolnila ves karton, sem vse skupaj še prelepila s prozorno samolepilno folijo, ki se jo ponavadi uporablja za zavijanje zvezkov. Delo je bilo končano, jaz pa s podlogo, ki mi je služila nadaljnih šest let, izjemno zadovoljna.

Čemu sploh služi namizna podloga?

Takole je, ko enkrat imaš podlogo, brez nje ne moreš več delati za mizo. Njen prvotni namen je predvsem zaščita mize. Ko barvaš, pacaš, ustvarjaš, na koncu z vlažno krpo podlogo le še obrišeš in tako zakriješ vse sledi kaznivega dejanja, ki se mu reče ustvarjanje. Toda pazi, obrišeš, ne namočiš!

Tudi za pisanje je izredno koristna, saj jaz osebno pod listom papirja zmeraj rabim še eno plast, ker me moti tisto škripanje, ko je papir direktno na mizi. Je še kdo tak?

Na tretjem mestu pa je njena dekorativna vloga, saj poživi mizo in s tem posledično tudi sobo, zato jo tudi okrasim, drugače bi mi zadostoval navaden karton.

Spremembe so koristne

Po toliko letih, ko sem vse slikice videla že v miže, vice pa znala odrecitirati na pamet tudi sredi noči, sem se odločila, da je čas za spremembo. Šla sem v trgovino, kupila oranžen šeleshamer s strukturo, samolepilno folijo z vzorci, svetlo zelen dekorativni trak iz blaga ter zbrala tri pokrovčke, ki sem jih odstranila po že popiti coca-coli, radlerju...

In delo se je lahko začelo. Prejšnje podloge nisem odstranjevala, saj se mi je zdelo, da bi lahko naredila več
škode kot koristi, zato sem podlogo z vlažno krpico najprej dobro očistila vsega prahu, nato pa s pomočjo vroče lepilne pištole (navadno lepilo ne bi prijelo na folijo, ki je bila spodaj), nalepila šeleshamer. Ko je bil ta na mestu in je dajal vtis, da sem ga lepo pogladila, sem čezenj nalepila samolepilno folijo z vzorci. Folija je bila nekoliko debelejša od tiste, ki nima vzorcev, zato je bilo lepljenje zelo enostavno, kar dokazuje tudi to, da kljub svoji nerodnosti, nisem naredila niti ene grudice, ali pa pustila kakšnega zračnega mehurčka. Na koncu sem na zgornji rob nalepila še dekorativni trak in tri pokrovčke pločevink, da malo poživijo vse skupaj in razbijejo simetrijo. To sem ponovno naredila s pomočjo vroče lepilne pištole, za katero ste verjetno že ugotovili, da je eden izmed mojih najljubših ustvarjalnih pripomočkov.