Ernest Hemingway - Starec in morje

"Dobro je, če imaš srečo. Ampak jaz sem še rajši natančen. In ko pride sreča, si pripravljen." (Hemingway, str. 36) 

Nisem književni kritik, niti nisem kakorkoli usposobljena, da bi ocenjevala knjige. Še posebej ne knjig, ki so zaradi svoje odličnosti prejele visoke nagrade. Sem laik, ki ljubiteljsko bere. In kot laiku mi je nekega lepega sončnega dne pod roke prišla Hemingwayeva novela Starec in morje. Ker je name naredila močan vtis, predvsem pa pokazala, kaj vse književnost zmore z izredno nizkim številom sredstev, sem se odločila, da preprosto, brez razprav o zgradbi, literarnih sredstvih in ostalih literarnih dejavnikih, za katere nisem strokovnjak, povem, zakaj je mene knjiga navdušila, kaj me je pri njej pritegnilo... Mogoče pa mi uspe navdušiti tudi tebe. 😊

"Sreča je taka stvar, da pride v mnogih oblikah, in kdo jo ve prepoznati?" (Hemingway, str.159)

Zame je bila novela neke vrste meditativno branje, ker dogajanja samega ni ravno veliko. V ospredju je starec svojim čolnom, ki se ga bolj ali manj drži nesreča in ki se nekega lepega dne  na daljave morja odpravi na lov za veliko ribo. To mu po dolgem čakanju tudi uspe, toda nataknjena riba na trnek še ne pomeni ulova. Ribo je potrebno spraviti na suho. To pa je malo težja naloga, še posebej če se riba noče predati in vleče tvoj čoln na odprto morje. Toda starec je kljub vsemu naporu vztrajal in riba se je po dveh dneh predala. Zdaj je bil sam na odprtem morju, z malo hrane, še manj vode in z veliko ribo na trnku, ki je s krvavenjem kar vabila morske pse, da zagrizejo v njeno meso. Starec je postavljen pred izziv ali naj vse skupaj pusti in gre sam na obalo, ali pa naj tvega napad x števila morskih psov. Odloči se za drugo. Toda ali bo tveganje obrodilo sadove?

"Nič ni pomenilo, da je dokazal že tisočkrat. Treba je dokazati vsakič znova." (Hemingway, str. 84)

Čar knjige ni v napetem dogajanju ali slikovitih dialogih. Čar je v slikovitem pripovedovanju in mojstrski uporabi besed. Kot sem že omenila, je name delovala kar malo meditativno. Ob branju se umiriš, saj se dogajanje odvija počasi. Tudi starčeve misli nikoli ne zabredejo v neko samopomilovanje ali pa pesimistično razglabljanje o smislu življenja. Starec se zaveda svoje situacije. Ve da je reven ribič, ki je bil včasih zelo uspešen, na stara leta pa se ga je kljub vitalnosti prejela nesreča in je zaradi pomanjkanja denarja primoran spati na postelji narejeni iz časopisa. Ampak kljub temu zavedanju nikoli ni obupan, svetlo točko pa mu kaže fantič, ki ga je raje pustil na obali in ki predstavlja njegovega edinega prijatelja. To se mi zdi pomembno sporočilo za vse nas. Ne glede na brezizhoden položaj, v katerem se lahko znajdemo tekom življenja, nikoli ne obupajmo. Najti je treba nekaj, česar se lahko oprimemo, nekaj kar želimo doseči, nekaj kar nam bo dalo upanje in nov zagon, se tega držati in pogumno odriniti naprej.

Dodatno vrednost pa dajo knjigi tudi abstraktne črno-bele slike uspešnega slovenskega slikarja Mateja Stupice, ki bralcu ne predstavljajo že določene slike, kako si je slikar zamislil samo dogajanje, temveč ga napeljujejo, da si sam v glavi dopolni sliko, saj poteze s črnim tušem le nakazujejo kaj se pravzaprav dogaja.

Knjiga tako res deluje kot prefinjena in umirjena celota, ki jo je zaradi estetskosti tako besed kot tudi ilustracij vredno vzeti v roke in si ob branju vzeti tisti čas, ki ga potrebujemo za sprostitev in pobeg od vsakdanjega vrveža.

viri citatov:
 Hemingway Ernest, Starec in morje, Mladinska knjiga, Založba d.d., Ljubljana, 2011, str.36, 84, 159