Katjuškin kotiček

V nekem daljnem gozdu naj bi se razširila grozovita vest: "Medved je sestavil seznam živali, ki jih želi pojesti!" Živali so se prestrašene poskrile v svoje domove, jelen pa se je odpravil do medveda in ga vprašal, če je to res. "Seveda," mu je odgovoril medved in mu povedal, da je tudi on na njem. Naslednje jutro so od jelena ostali le še rogovi. Nato se do medveda odpravi še volk in ga vpraša enako kakor jelen prejšnji dan in tudi volka niso nikoli več videli. Tretji dan pa se opogumi majhen, siv, a navihan zajček. "Hej medo, a je res da imaš en dolg seznam z imeni živali, ki bi jih želel pojesti?" "To bo pa držalo," mu med kuhanjem golaža zabrunda medo. "A sem tudi jaz na seznamu?" nadaljuje zajček in dobi pritrdilni odgovor. "Pa me lahko zbrišeš z njega?" poskusi še svojo zadnjo možnost... "Seveda," odgovori medved in nadaljuje z mešanjem golaža. 😉 Si kdaj predstavljate, kako drugačen bi bil svet ...

Hej hoj :-) Skoraj pol leta je že minilo od zadnje objave na Katjuškinem kotičku. Ja, res dolga doba, ki bi bila lahko še daljša, saj si po premoru nisem mislila, da bom ponovno začela s pisanjem novih prispevkov. Zakaj? Prvi in največji razlog je zagotovo manjša ustvarjalna kriza, ki se je prelevila v malo večjo in je na koncu zrastla v lenobo, na katero je vplival tudi povečan obseg dela na faksu in tudi na drugih področjih.  Temu se potem pridružila še retorična vprašanja: "Ali se sploh splača?" "Kdo sploh bere moje objave?" "Ima vse skupaj sploh kak smisel?" In ja, na neki točki sem res mislila da tukaj ni več smisla in na tej točki tudi obstala. ............... Potem pa je prišla podpora Vedno manj sem spraševala sebe o smislu pisanja in vedno večkrat naletela na vprašanja tistih, ki me poznajo, kaj se dogaja z mojim blogom, zakaj več ne pišem in na koncu pritrdilna poved, da so radi brali moje objave. Ja, to je bila brca v rit, ...