Katjuškin kotiček

Ja, tale naslov se ne sliši nič kaj mikavno, toda rada bi vam pokazala, da se tudi iz zelo preprostih stvari, ki jih najdemo doma, da ustvariti lepe izdelke, pri tem pa vam lahko pomagajo še mlajši člani družine, kot je meni moja mlajša sestrica. Kaj potrebujemo? 4-6 porabljenih rolic toaletnega papirja    lepilo v stiku ali dvostranski lepilni trak bleščice, flumastre, barvne lepilne trakove..... (za dekoracijo) Postopek  izdelave:   Vsako toaletno rolico potlačimo, da dobimo ravno ploskev, nato pa po širini narežemo trakce približno enake širine, da dobimo kolobarčke ( če želite, jih lahko pobarvate ali pa oblepite z barvnimi lepilnimi trakovi,…) S pomočjo lepila v stiku ali pa obojestranskega lepilnega traku (jaz sem uporabila slednjega), zlepimo po pet kolobarčkov v isti točki, da dobimo obliko rožice. Ko izdelamo pet takih rožic, tudi te zlepimo med seboj. Na koncu lahko naš po...

(Aldous Huxley, KRASNI NOVI SVET, Mladinska knjiga, 2016, prevedel: Boris M.Verbič) »Ljudje so svoje, svoje…« beseda mu  je zastala; lica mu je zalila rdečica. »No, svoje čase so pač rodili žive mladiče.« [1] (Huxley, 2016, str.25) Knjiga prihodnosti, napisana leta 1932. Knjiga, ki naše dojemanje postavi na glavo in nas izzove, da se postavimo v popolnoma novo dimenzijo razmišljanja. In predvsem knjiga, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Nekateri so nad njo naravnost navdušeni, drugi pa vzdihujejo, zakaj smo maturanti leta 2017 prisiljeni brati tak nesmisel. Ko sem se lotila branja knjige, z nekakšnim občutkom, da to pa res ne bo zame, saj običajno raje berem zgodovinske ali pa bolj romantične romane, me je res šokirala. Postavljeni smo v leto Fordovo 632 (632 let po tem, ko je  Henry Ford izumil tekoči trak), v tovarno za razplajanje in prilagajanje v osrednjem Londonu, v svet s popolnoma novimi pravili in popolnoma novimi normami morale. Družba, oziroma civilizacij...

»In živela sta srečno do konca svojih dni,« se zaključijo romantične pravljice iz otroštva, pocukrani najstniški romani in solzave knjige za ženske (pa tudi za moške). Ampak ali je za srečno in večno ljubezen, res potrebno da gre princ po svojo princesko na drug konec sveta, se odpove vsem svojim ambicijam in željam, ali pa se osmeši pred množico ljudi na nogometni tekmi, ko kleči pred svojo izbranko in upa, da mu bo podarila svoje srce. Pa da se ne bomo narobe razumeli, nič nimam proti takšnim herojskim dejanjem, iskreno povedano, še zelo všeč so mi. Toda moje vprašanje zahteva drugačen odgovor. Mislim, ali je vse to potrebno za večno predanost, ali pa ta skrivnostni recept potrebuje kakšne drugačne sestavine? Nedavno nazaj sem šla nekoga obiskat v ljubljanski klinični center. In tam me je pričakal ganljiv prizor. Starejša gospa je šepala proti dvigalu, oprta na svojega prav tako ostarelega moža. Marsikdo bo zdaj rekel: »Pa kaj potem, a je res zaradi tega treba pisat članek tuki gor...

Skupek kosti, mišic, maščobnega in drugega tkiva, prevlečen s tanko plastjo kože. Iz tega skupka gleda v svet dvoje modro-sivih oči in kritično ocenjuje vsakdanje krivice, ki se mi dogajajo. No, pa ne le krivice. Tudi veliko veliko lepih trenutkov, ki jih z veseljem shranim v možganske celice. Toda ali sem jaz res biološki sestav, gruča kemijskih molekul? Nisem le to. Med vsemi telesnimi deli se v meni skriva še eden, ki se mu reče mišljenje, skriva pa se nekje v glavi. In mišljenje je krivo, da se vsako jutro, ko zazvoni budilka sprašujem, kaj sem narobe naredila, da moram vstajati ob tako nečloveški uri. Mišljenje je krivo, da ko srečam ljudi okrog sebe, se želim z njimi pogovarjati, vedeti čim več o njih. Ja, moje mišljenje je tiste bolj firbčne sorte, ki se mu zdi zelo pomembno vedeti najpodrobnejše informacije o življenju drugih (in ne, to vsekakor ni dobra lastnost). Želi da pomagam sočloveku, se trudim čim manj jamrati nad težavami povprečne srednješolke. Nekaj v meni govor...