Za vsako fotografijo se skriva zgodba

Pravijo da fotografija pove tisoč besed. Z njo zamrznemo trenutek in ga pustimo da traja. Pomen fotografije, predvsem pa zanimanje za fotografijo dan za dnem narašča, zato sem se odločila, da v tokratnem mesečnem intervjuju gostim mladega fotografa. Tistega, ki je odgovoren za kar nekaj slik na mojem blogu. Kako začeti s fotografiranjem? Kakšna oprema je potrebna? Kaj loči fotografa od človeka, ki ima fotoaparat, se bom pogovarjala z Blažem Šimencem (Simenc photography).

Ker ima vsaka stvar svoj začetek, je prav, da tudi intervju začneva čisto na začetku. Torej, kako se je sploh vse skupaj začelo? Si si kdaj, ko si bil majhen rekel, da jaz bom pa fotograf?

Ko sem bil manjši si res nikoli nisem mislil, da se bom kdaj bolj intenzivno ukvarjal s fotografijo. To je prišlo samo od sebe, še sam ne vem kdaj. Enkrat sem si rekel, da mogoče pa bi bilo to nekaj zame. Najprej sem slikal z očijevim fotoaparatom, potem, ko sem se res našel v tem, pa sem počasi dobil tudi svoj fotoaparat.

Foto: Simenc photography

Kaj te je pri fotografiji tako navdušilo, da si se odločil, da boš raje stal za objektivom kakor pred njim?

Fotogeničnost😜 (smeh). Ne, hecam se. Bolj mi je pasalo, da slikam druge, da lahko ujamem različne detajle in dogodke in jih potem s sliko tudi ohranim.

Fotoaparat in vsa oprema ki spada zraven niti ni tako majhen finančni zalogaj. Kako si prišel do svojega prvega fotoaparata in kdo ti je pri tem najbolj pomagal?

Najbolj mi je pri tem pomagal oči. O nakupu fotoaparata sem začel razmišljati konec devetega razreda, malo po birmi. Takrat sva z očijem gledala oglase za fotoaparat. In en dan, ko sem prišel iz šole, sem mu hotel povedati, da sem našel oglas za točno tak fotoaparat kot ga potrebujem, on pa mi je dejal da se je za točno ta fotoaparat že vse zmenil. Tako da ja, je bilo to tako zanimivo naključje, da sva vsak posebej gledala oglase, oba pa je prepričal isti.

Vemo, da ljubezen do fotografije še ne rodi odličnih slik ampak je za to potrebno tudi določeno znanje. Kje si si do zdaj nabral največ potrebnega znanja?

Nekaj znanja sem prejel s pomočjo Youtuba, s spremljanjem kanalov fotografov kot sta Jared Polin in Tony Northrup, nekaj pa iz raznih knjig in priročnikov. Se pa nameravam udeležiti še marsikaterega fotografskega tečaja, saj sem mnenja, da se je treba ves čas učiti novih stvari in trikov, rokovanja z novo opremo in se izobraževati o novostih ter biti tako ves čas v koraku s časom.

V kolikšni meri ti pri samem fotografiranju koristi teorija in v kolikšni praksa? Ker vemo, da velikokrat kdo reče, da se lahko teoretično naučiš še toliko stvari, ampak ko si potem dejansko soočen z nekim problemom pa ti tukaj pomaga bolj praksa. Kaj tebi bolj pomaga?

Ubistvu je oboje zelo pomembno. Teorija je nek temelj na katerem potem s prakso gradiš naprej. Takole bom rekel. Teorijo potrebuješ ves čas, ker če ne poznaš dobro nastavitev na fotoaparatu, ne boš mogel izkoristiti vseh funkcij ki ti jih ponuja in posledično tudi slike ne bodo takšne kot si želiš. Res pa je tudi, da pri fotografiji veliko vlogo igra trenutek. Če ujameš nek dogodek v ravno pravšnjem trenutku, bo fotografija posebna že zaradi svoje vsebine in tukaj je potem teorija bolj stranskega pomena.

Foto: Simenc photography

Enkrat si mi dejal, da ti še nisi pravi fotograf. Kaj po tvojem mnenju naredi pravega fotografa, oziroma katere lastnosti ga odlikujejo?

Zame je pravi fotograf tisti, ki lahko naredi sliko, ki te osupne, ne glede na to kakšen fotoaparat ima v roki. To pomeni, da ima dobro idejo za neko kompozicijo, medtem ko opazuje dogodke in predmete. Da v svoji glavi vidi sliko še preden jo naredi.

Prej sva že omenila, da je nakup fotografske opreme kar velik finančni zalogaj. Kakšna oprema je po tvojem mnenju primerna, oziroma tista "must have" za začetnika, ki se želi ukvarjati s fotografijo, nima pa še veliko znanja na tem področju? S čim si ti začel?

Na začetku je bolje, da začneš s fotoaparatom, ki nima nešteto funkcij med katerimi se ne boš znašel. Takrat še tudi ne potrbuješ veliko pixlov.( Zdaj so recimo kakšni Sony-ji zelo popularni.) Potem pa počasi pridobivaš znanje in tudi sam ugotoviš, kateri fotoaparat in objektivi ustrezajo tebi in tvojemu stilu fotografiranja. Res pa je tudi, da dokler od fotografije nimaš dobička, si zelo težko prislužiš novo opremo, saj moraš že za en dober objektiv odšteti od 800 evrov dalje. Tako da lahko začneš tudi s telefonom, ker najpomembneje je, da se uriš. Moraš pa se zavedati tudi tega, da lahko kupiš najboljši fotoaparat na svetu, pa ta sam od sebe ne bo posnel dobrih fotografij, saj se za temi skrivajo predvsem znanje in izkušnje.

Tvoj repertoar večinoma sestavljajo fotografije narave in živali. Kaj te pri fotografiranju le teh najbolj navduši?

Največ je res živali. Te so mi všeč, saj mi predstavljajo izziv, ko se moraš približati kakšni plašni gozdni živali, pri tem pa te ona ne opazi in se tako obnaša kakor da te ni tam. In takrat tudi dobiš tisto izkušnjo, kako se obnašajo v naravi.

Vsako fotografijo zagotovo spremlja zgodba, kako je nastala. Imaš na zalogi kakšno posebej zanimivo ali pa morda zabavno anekdoto, ki se ti je dogodila med fotografiranjem?

Foto: Simenc photography

Ja, teh je kar nekaj. Enkrat sem šel recimo v gmajno fotografirat in sem se s kolesom zapeljal mimo ene koruze, pogledal na travnik in tam videl tri srne. Takrat se je začelo že toliko temniti, da se nisem imel časa preobleč v maskirno obleko, zato sem se proti njim odpravil kar v kratkih hlačah in beli majici. Uspelo se mi je približati na 40 metrov, nato pa sem se usedel na tla, tam pa je rasel osat in je kar bodlo. Potem, ko sem jih klical še s piščalko, da bi prišle bližje, so me začeli napadati še komarji. Končno se je začela ena premikati proti meni in mi je uspelo posneti sliko, še preden se je čisto zmračilo.

Za konec pa me še zanima kakšni so tvoji cilji za naprej? Kolikšen del tvojega življenja si želiš, da bi ti predstavljala fotografija.

Prva želja je zagotovo, da vztrajam in da mi fotografija predstavlja vsaj hobi. Če pa bo možno, bi z veseljem delal kot fotograf, ampak to so zaenkrat le še sanje in bo za to treba vložiti še veliko truda.

Foto: Simenc photography

Preišči ta spletni dnevnik

Katjuškin kotiček